Skoči na glavno vsebino

O tem so se učenci PŠ Šentviška Gora prepričali iz prve roke. Na obisk so namreč povabili 4 gostje: Dorotejo Ozebek, Danijelo Lukman, Veroniko Kikelj in Darinko Mlakar, ki so pred leti obiskovale prav to šolo.
Druženje smo pričeli z jutranjim pozdravom, ki je bil gostjam zelo všeč. Včasih je bil že pozdrav bolj resen in strog.
Pogovor je potekal v zelo sproščenem vzdušju. Učence je zanimalo, kakšne pripomočke so imeli, katere predmete so se učili, kam so hodili na športne dneve in izlete, kaj so imeli za malico in kaj so se igrali med odmori, kako so bili včasih kaznovani in za kakšne prekrške, …
Da bi se med razgovorom malo razgibali, so skupaj z gostjami zaplesali Ob bistrem potočku je mlin. S seboj so gostje prinesle pokazat nekaj stvari iz njihovih šol. dni. Učencem se je najbolj zanimiv zdel doma narejen telefon, ki ga je bilo seveda treba preizkušati.
Učenci so tudi od doma prinesli šolske potrebščine, ki so jih uporabljali njihovi stari starši in starši. Tako je nastala manjša priložnostna razstava. Potrebščine so predstavili sošolcem.
Naslednje dni so učiteljice učencem pokazale še, kakšne naprave so uporabljali, ko ni bilo računalnikov. Spoznali so star diaprojektor, episkop in grafoskop. Preizkušali so se tudi v pisanju s peresnikom, pisanju na tablice in oblikovanju grafoskopskih folij. Kako je bilo v šoli nekoč, pa so izvedeli tudi ob ogledu šolskih kronik.
Učence je tematika zelo pritegnila. Ko smo jih povprašali, ali bi v tako šolo hodili, so povedali, da bi bilo zanimivo, ker bi se naučili ročnih del in pisati s peresnikom. A zaradi kazni in strogih učiteljic raje v tako šolo ne bi hodili.

Za PŠ Šentviška Gora, Erika Laharnar, Vlasta Sotenšek, Ana Selinec Kozorog

Dostopnost