Na PŠ Šentviška Gora smo se odločili, da v okviru projekta Vodna šola najprej raziščemo, kako so se prebivalci Planote oskrbovali z vodo pred napeljavo vodovoda. Učenci so domače povprašali, kdaj je bil do vasi ali doma napeljan vodovod in kako so se oskrbovali z vodo prej. Izvedeli so, da vodovod ni bil napeljan povsod naenkrat. Prej pa so v glavnem uporabljali vodo iz domačih vodnjakov- šternov in bčev.
Pozanimali smo se, koliko šternov je še pri hišah, kje so in ali so še v uporabi. Pri vseh njihovih domovih je vsaj še eden, pri večih dva. Večinoma vodo še uporabljajo za zalivanje vrtov, rož, rastlinjakov, napajanje živine, pranje avtomobilov, polnjenje bazenov.
Izvedeli so, kje so bili včasih bči, močile in kje so še. Učence so starši fotografirali pri vodnjakih- šternih, močilih…. Nastala je zanimiva zbirka, saj se šterni med seboj razlikujejo. Na nekaterih so celo izklesane letnice. Fotografije smo vključili v filmček, ki smo ga posneli za zaključek projekta.
Skupaj z domačimi so iskali hišna ali ledinska imena povezana z vodo. Našli so imena: Ponikve, Mlake, Na Patoku, na Patoc, Na Mačiucih, V Grap, Žlebi, Pr Malnu, Na Močil, Na Vodicah.
Da ne bi bilo vse le na papirju in fotografijah, so se odpravili do urejene močile na Kabiunku blizu križišča Markaduc, ki so jo včasih koristili za pranje in napajanje živine z bližnjih kmetij. Sedaj pa je naraven okras, ki gotovo pritegne pogled mimoidočih. Učenci so se najbolj razveselili paglavcev, ki so plavali v delu močile.
Na Pečine smo se povzpeli mimo bližnje, s slamo krite kašče.
Sredi vasi smo pogledali še, kje je bila nekoč večja močila, ki je od leta 1976 zasuta. Na skici objavljeni v zborniku Vode (še) dovolj smo videli, kje so bila perišča za posamezne bližnje domačije in kje so napajali živino.
Na koncu je prijala voda iz stekleničk. Še bolj pa sveže natočena doma.
Za PŠ Šentviška Gora, Vlasta Sotenšek in Erika Laharnar
